Zakon privlačnosti

Da že na začetku razčistimo “naključja” – ste se kdaj vprašali, kaj beseda pravzaprav pomeni? Naključje v samem bistvu pravzaprav označuje nekaj drugega kot “slučajen pojav” – naključje je NA KLJUČ.  Naključja torej obstajajo, seveda, a so zaklenjena v blagoslov povezanosti z vsem.

Tako za “dobre” in “slabe” okoliščine ter izkušnje smo zaslužni sami, delno so posledica karme in seveda, upoštevajoč faktorje vzgoje, okolja in naravnih danosti, tudi  odraz našega trenutnega mišljenja. Ne razmišljanja, temveč mišljenja – globoko vsajenih aksiomov, logičnih predpostavk v naši psihi, ki v vsakem trenutku soustvarjajo posameznikovo realnost.

Vesolje, v katerem bivamo, je večdimenzionalna tkanina, v katero smo všiti, a ne le na eni ravni bivanja – vanjo smo vtkani mi in vsi naši potenciali hkrati – vse, kar bi lahko bili, pa nismo; vse, kar si želimo biti, vse, kar želimo početi, pa ne počnemo; in z močno zavesti pletemo realnost našega doživljanja s sprehajanjem po zankah te hologramske tkanine.

Ljudje, ki sebe iskreno cenijo in sprejemajo, živijo bolj zadovoljujoče življenje in tudi “naključja”so jim bolj prijazna, naklonjena, bi rekli. A le zato, ker so bližje sami sebi, ker živijo in razmišljajo iz globin vesoljne duše, ki prežema celoten kozmos, in ko govorijo s srcem, govorijo sebi in hkrati Bogu, Kreatorju, Univerzumu.

V čem je torej skrivnost zakona privlačnosti? Da smo uglašeni nase.

Biti uglašen nase pa ne pomeni, da se nam izpolni vsaka kaprica, temveč pomeni, da znamo SLIŠATI PRAVE ŽELJE NAŠE DUŠE.